|
ORTOPED SVETUJE
Prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med.
Človek
tretjino življenja prespi. Spanje regenerira organizem,
vrača vitalnost, lepoto, sposobnost koncentracije
in spomina, z eno besedo zdravje. Zato je razumljivo
stremljenje k idealnemu ležišču,
kajti v postelji se rojevamo in umiramo, v njej
se ljubimo, počivamo, okrevamo in lenarimo.Odgovori
na vprašanje, zakaj je pravilno ležišče pomembno
za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav,
iščimo predvsem v zgradbi in poznejših spremembah
na hrbtenici. Hrbtenica je elastična sklepna palica,
sestavljena iz verige vretenc: v vratni jih je
7, v prsni 12 in v ledvenem predelu 5. Temu sledita
križnica in trtica. Gledano s strani, ima hrbtenica
obliko črke S. Na njej se loči vratna vbočenost
(lordoza), prsna izbočenost (kifoza) in ledvena
vbočenost (lordoza).Trdnost ji dajejo vezi in
mišice, s katero tvorijo celoto. Pokončna drža
človeka predstavlja za hrbtenico povečano obremenitev
glede na ostale štiri nožne vretenčarje. S tem
lahko obrazložimo, zakaj je hrbtenica človeka
v primerjavi z ostalimi štirinožci izpostavljena
večjim okvaram. Med vretenci leži medvretenčna
ploščica (diskus). Danes menimo, da so glavni
vzrok bolečinam v hrbtenici degenerativne spremembe
medvretenčnih ploščic in posledice le-te. |
Prof. dr. sci . Janko Popovič,
dr. med.
|
Normalno imamo 23 diskusov.
Najbolj izpostavljeni degenerativnim spremembam so diskusi
v spodnjem delu ledvene hrbtenice in spodnjem delu vratne
hrbtenice, torej tam, kjer je hrbtenica tudi najbolj
gibljiva. Sodimo, da je vzrok bolečin v hrbtenici v
90-ih odstotkih ali celo pri nekaterih avtorjih tudi
do 97 odstotkov degenerativnih spremembah medvretenčnih
ploščic in posledicah le-teh. Glavni vzrok degeneracije
diskusa je pri človeku v predčasnem staranju zaradi
slabe prehrane, saj diskus nima krvnih žil in se prehranjuje
z difuzijo.
Pravih ukrepov za preprečevanje degeneracije diskusa
ni. Degenerativne spremembe nastanejo praktično pri
vsakem človeku v klinično vidnem (najpogosteje bolečine)
ali nevidnem obsegu.
Za preprečitev degeneracije diskusa je pomembno tudi
pravilno ležanje na pravilni podlagi, na pravilnem materialu,
kot tudi pravilna doba ležanja. Med ležanjem in spanjem
pride do sprostitve, vendar mora biti podlaga formirana
tako, da je notranji pritisk v diskusu čim manjši in
da se tak tudi obdrži. Kot so pokazale preiskave pritiska
v diskusu, pomeni ležanje na hrbtu z ohranjenimi krivinami
hrbtenice najmanjšo obremenitev za disk. Pri obračanju
v postelji
(človek se med spanjem obrne tudi do 40-krat), pa se
mora takšna podlaga zopet spremeniti tako, da je pritisk
ponovno enakomerno porazdeljen po celem telesu. Pomembno
je, da je tudi material, na katerem ležimo, iz snovi,
ki ne zadržuje vlažnosti, zadržuje pa toploto. Znano
je, da v eni noči izgubimo tudi do enega litra tekočine.
To tekočino (znoj) mora ležišče oz. zgornja prevleka
ležišča v času ležanja vpiti. Preko dneva pa se mora
ležišče osušiti, tako da zvečer ležemo v suho posteljo.
Tem zahtevam dobro ustreza kakovostna vodna postelja.
Razširjeno mnenje, da mora biti postelja trda, je veljalo
včasih, ko smo poznali samo vzmetnice in žimnice. Še
posebej je preživeta ideja, da se v posteljo daje lesena
deska. Danes velja, da je boljše kot trdo ležišče, takšno,
ki se idealno prilagaja telesu in ga enakomerno podpira
v vseh točkah. Temu dejstvu se najbolj približa vodna
postelja.
Vodne postelje
odgovarjajo medicinskim zahtevam. Zato svetujemo ležanje
in spanje na vodni postelji kot del preventive proti
hrbteničnim težavam, nadalje pri hrbteničnih bolnikih
s težavami v vratni, ledveni ter ostali hrbtenici, pri
bolnikih, ki so prisiljeni dalj časa preležati v postelji
in pri tistih, kjer se bojimo preležanin (starejši ljudje,
slabo pokretni, po okvarah živčevja, paralizah in podobno).
Prof. dr. sci . Janko Popovič, dr.
med.
|
