| NAJVEČJE ODKRITJE PO PRIČETKU
POKONČNE HOJE
TOLIKO IN TOLIKO MILIJONOV LET
EVOLUCIJE ČLOVEŠKE HRBTENICE JE PRIPELJALO DO POKONČNE
HOJE IN NJENIH PROBLEMOV. VODNA POSTELJA JE PRVA, KI
SE LAHKO PRILAGODI NOVIM ZAHTEVAM.
Razvoj človeške pokončne hoje
je trajal od 15 do 20 milijonov let. Nobeno živo bitje
svoje hrbtenice tako močno ne napreza kot ravno človek
s svojo pokončno hojo. Štirinožci varujejo svoj hrbet
že s tem, da imajo omejene možnosti gibanja. Od svojega
telesa zahtevamo dvigovanje iz križa, močna premikanja
okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, po možnosti pod
težo, dolgo sedenje in mnogo drugih skrajnosti. Včasih
so živeli mornarji, rudarji, dekle, vitezi, lovci, strokovnjaki
za celo življenje, ki so svoja telesa stalno trenirali.
Življenjska doba je bila znatno krajša in telesne bolečine
so po lastnih močeh prenašali kolikor je pač šlo.
Polje udejstvovanja modernega človeka je brezmejno,
a tudi manj intenzivno. Zdravje si natočimo kar na črpalki,
to je pri zdravniku in v lekarni.
"Večina ljudi ni bolana, ampak noče postati zdrava,"
je pripomnil že Hipokrat 370 let pred našim štetjem.
Nega in skrb za hrbtenico sta neverjetno pomembna, saj
je hrbtenica center skoraj vseh živčnih vhodov in izhodov.
Zaznavanje in parasimpatično vodenje (brez vegetativnega
živčnega sistema) potekajo preko križa. Skoraj vsak
četrti Slovenec ima bolečine v križu. Družbeni izdatki
za nadomestila za osebni dohodek, predčasne upokojitve
in hrbtne invalide nesorazmerno rastejo.
Po odkritju pokončne hoje ali celo po 3.5 milijardah
let evolucije nam pravilna vodna
postelja prva omogoča, da svoj hrbet resnično sprostimo.
Vodna postelja
hrbtenico enakomerno podpira in se prilagodi njeni obliki.
Hkrati dodaja toploto, ki sprošča mišice. Pravilna vodna
postelja mišicam odvzame njihovo delo. Vretenca
so v dobri legi in enakomerno podprta, živci se lahko
spočijejo. Ker ležimo brez pritiska, se poveča telesna
proizvodnja regeneracijskega hormona kot pri otroku
v materinem telesu.
V našem visoko civiliziranem svetu, v času zavesti,
neskončnih horizontov in neomejenih možnosti nam je
dano, da zvečer pademo v posteljo
brez skrbi pred nočnimi roparji in divjimi zvermi. Toda
- do odkritja vodne
postelje - nam je za to manjkala pravilna podlaga.
Neprestano vrtenje v postelji, da bi ohranili kroženje
krvi, mečkanje medvretenčnih ploščic pri nočnem bočenju
hrbtenice in velika izguba človeške toplote za ogrevanje
žimnice. Naj niti ne omenjamo celih kolon pršic in njihovih
iztrebkov, ki pri vsakem gibu prhnejo iz žimnice. To
bi moral biti srhljiv spomin na preteklost, v resnici
pa je danes za 90% "visoko civilizirane" družbe
popolnoma samoumevni vsak dan.
|
