| SPEČI NA VODNIH POSTELJAH SI
HITREJE NABEREJO NOVIH MOČI
Raziskave nazorno kažejo, da je spanje
na vodni postelji bolj zdravo. Telo in duh se hitreje
regenerirata.
Mnoge raziskave, narejene
v zadnjem času, dokazujejo, da depresivnost, izčrpanost
in slabo razpoloženje povzročajo slabo spanje. In spet
obratno slabo spanje povzroča izčrpanost in slabo razpoloženje.
V nasprotju s tem pa nekateri ljudje potrebujejo zelo
malo spanja, a se kljub temu dobro počutijo. Zakaj torej
potrebujemo sproščujoče spanje? Znanstveniki na to vprašanje
še vedno ne znajo jasno odgovoriti. Globlji pomen spanja
so znanstveniki poskušali odkriti na ljudeh, ki so se
deloma ali povsem odrekli spanju.
V življenju skoraj ni bolj grozne
stvari, kot so neprespane noči. In pri nikomer ne traja
dolgo, da začne mlahavost vplivati na dobro voljo in
ti tako pokvari cel dan.
Toliko bolj presenetljivi so rezultati,
ki kažejo, da dolgotrajno pomanjkanje spanja skoraj
ne vpliva, oz. le malo vpliva na delavno storilnost.
V večji ali manjši meri pa je zmanjšana pripravljenost,
da se naslednji dan spopademo z obveznostmi. Istočasno
se stopnjujeta tudi depresivnost in razdražljivost.
Z eksperimenti, v katerih prostovoljci
več noči niso spali, znanstveniki prav tako niso odkrili
težjih zdravstvenih težav, kot tudi ne drastičnih izgub
storilnosti. Vse težave so izginile po eni ali dveh
nočeh normalnega spanja v vodni postelji. Celo po štirih
neprespanih dneh in nočeh sta zadostovali že dve noči,
da so poskusne osebe nadomestile manjkajoče spanje.
Pri tem so speči na vodnih posteljah kazali veliko boljše
regeneracijske vrednosti.
Pri natančnejših analizah teh študij
se je izkazalo, da ima organizem svoj lastni regulacijski
mehanizem, s katerim v naslednjih nočeh sam izravna
manjkajoče spanje tako, da poveča število faz globokega
spanja.
Pomembno je torej, da med spanjem čim večkrat zapademo
v faze globokega spanja. To lahko dosežemo z optimalno
podprtim telesom, brez pritiskov, in s fiziološko pravilno
lego hrbtenice. Take pogoje nudi vodna postelja.
Spanje je povsem naravni proces,
ki se aktivira takrat, ko ga telo potrebuje, razen če
nanj umetno vplivamo. Občutek, tik preden zaspimo, ljudje
primerjamo s pogrezanjem v globino in počitkom telesa,
kot da bi se telo in duh hotela ločiti in počasi prekiniti
svoje funkcije.
Menjanje fizičnih in miselnih aktivnosti
ugodno vpliva na sproščujoče spanje in na podoživljanje
dnevnih dogodkov.
Speči na vodnih posteljah hitreje
in globlje zaspijo in se bolje odpočijejo.
Nekaj o spanju
Približno tretjino svojega
življenja prespimo. Spanje je življenjskega pomena za
regeneracijo telesa in duha. Dolgoročne motnje spanja
povzročijo manjšo zmogljivost, razdraženost in slabo
koncentracijo. Individualne potrebe po spanju so različne,
tako se od novorojenčka do pozne starosti dolžina spanja
krajša.. Odrasel človek potrebuje cca. 7-8 ur spanja,
medtem ko starejši človek samo še 5-6 ur.
Raziskovalci so odkrili, da se je v preteklih dveh desetletjih
povprečna dolžina spanca ponoči skrajšala za 30 minut.
Sedaj zaradi motenj v spanju trpi že 10% celotnega prebivalstva.
|
